V uvodnem članku v mobilne tehnologije smo predstavili generacije mobilnih omrežij. V tem članku nadaljujemo z zgradbo telekomunikacijskih omrežij. Omrežna arhitektura prikazuje katere funkcije mora zagotoviti omrežja, na primer posredovanje podatkov ali podporo mobilnosti, ter kako so te funkcije zružene skupaj v omrežje. Arhitektura določa tudi referenčne točke med temi funkcionalnimi skupinami. Referenčna točka tudi določa, katere informacije se izmenjujejo posameznimi funkcionalnimi skupinami. Protokoli uporabljenih v referenčnih točkah se izberejo kasneje.

Imate občutek, da vam vaš ponudnik v internetne povezave omejuje hitrost? Ste deležni hitrosti za katero plačujete? Uporabniki interneta imamo na voljo razlilčne dostope v internet.  Od stare telefonske do modernejših (kabelski, optični kabel, brezžični wi-fi, satelitski, mobilni telefoni). Nobena skrivnost ni, da ima vaš ponudnik dostopa v internet možnost upočasnitve BitTorrent (peer-to-peer / P2P) omrežja ali dodelitev nižje prioritete vašemu prometu. Google in skupina patnerjev, je razvila set orodij, ki omogočajo potrošnikom in razvijalcem natančno poizvedbo stanja svoje povezave (hitrost, varnost). Gre za zbirko res zmogljivih orodij, ki jih je vredno preizkusiti.

Generacije mobilnih omrežij 1G, 2G in 3G

Kratka zgodovina mobilnih omrežij in njihove generacije. Omrežje 1G, 2G in 3G ter prihajajoči 4G...

1G - prva generacija

Prve generacije mobilnega omrežja je podpirala analogne storitve za mobilne telefone. Te storitve so bile samo za zvočno komuniciranje, tehnologija ni podpirala SMS ali drugih podatkovnih storitev. 1G je deloval na principu preklopnega vezja. To pomeni, da je bila povezava pri klicu vzpostavljena in obdržana dokler je ni klicatelj prekinil. Prvi mobilni telefoni 1G so se pojavili leta 1980 in so imeli zelo kratko dobo baterije, prav tako niso poznali kasnejših storitev druge generacije 2G kot so SMS sporočila ali kakšne druge podatkovne storitve.

Brskalnik - kaj to je in čemu služi? Brskalnik (ang. web browser), je aplikacija, ki omogoča prezentacijo informacij iz spleta. Pot do izvora informacij predstavlja URI v naslovni vrstici vašega brskalnika. Z vpisom URI poti (npr. www.primer-blog.com) pošljete strežniku (gostitelju) zahtevek po npr. dokumentu (spletna stran), slika, video ali kakšni drugi vsebini. Strežnik pa vam v odgovor vrne željen dokument, ki vam ga nato brskalnik v pravilni obliki prikaže. Povezave (ang. hyperlinks), omogočajo, da s klikom na njih dostopate do med sabo povezanimi stranmi.